»Na začetku smo se zelo zanašali na pomoč zunanjih sodelavcev, bili smo sicer novinarji, a smo uporabljali vprašanja, ki so nam jih svetovali, oziroma predlagali pri snovanju oddaj, zdaj pa smo se precej bolj osamosvojili. Imamo zdravo mero samozavesti, da se teme lotimo sami, vsi ustvarjalci se poglobimo v neko stvar, jo preverimo in napišemo. S tega vidika smo tudi odrasli v neke bolj specializirane novinarje. Glede tem smo pa malo bolj aktualni in sledimo novicam iz znanosti, nečemu, kar je aktualno, ima odmev tukaj in zdaj. Velik poudarek dajemo tudi na več reportažnega tona, da se gre na lice mesta, da se gre v laboratorij, z nekom na teren. S tem smo dali več novinarskih primesi, oddaja je bila na začetku bolj namenjena izobraževanju in informiranju, ki so ga predvsem vsebinsko podajali zunanji sodelavci, zdaj pa smo to preložili tudi na novinarje.«
»Šlo je za petdelno serijo, ki je bila zelo široko zastavljena, naredila sva jo z Matjažem Gregoričem. Dotaknila sva se vse diverzitete na našem planetu, kakšne so številke živih bitij, njihova teža, kako (hitro) izumirajo vrste in podobno. Osebno so mi vedno dragi dobri gostje, ki so res pomembni na mednarodni ravni.«
»Pandemija nas je spet potegnila na različne okope, še vedno se nismo pobrali po tem precej napetem in preizkusnem času. Tako kot se ničemur v življenju ne da in sme popolnoma zaupati, enako velja tudi za znanost, ker je v njej vpletenega veliko denarja in interesov, tega se je treba zavedati.«
»Da, mislim, da čas lahko označimo za iluzijo. A ne v smislu, da je napačen. Iluzija je misliti, da je čas nekaj fundamentalnega. Čas v našem vsakdanjem življenju se ne spremeni, ker bolje razumemo, kako čas deluje.«
